NLP – Nevrolingvistično programiranje
»NLP je izjemno učinkovita metoda terapije, saj uporaba tehnik modela lahko vodi k poglobljeni osebnostni rasti in pomaga obvladovati stresne situacije«
Nevrolingvistično programiranje je razmeroma mlada veda, saj njeni nastanki segajo v zgodnja 70-ta leta in obeležujejo sodelovanje med lingvistom dr. Johnom Grinderjem in psihologom Richardom Bandlerjem. Njun namen se ni kazal v ustanovitvi nove terapevtske šole, ampak je bil usmerjen v preučevanje treh najprodornejših terapevtov tistega časa: Fritza Perlsa (gestalt terpija), Virginie Satir (družinska terapija) in Miltona Ericsona (hipnoterapija), pri katerih sta identificirati tiste resnično ključne vedenjske in komunikacijske vzorce, ki so jih čisto intuitivno uporabljali pri svojih strankah. Grinder in Bandler sta se tako vprašala, zakaj omenjeni trije terapevti v Združenih državah Amerike dosegajo tako posebne uspehe in poiskala ključne vzorce, uporabljene pri njihovem delu. Vsi trije izjemno prodorni terapevti so tako s svojimi metodami nezavedno risali in ustvarjali pot, na kateri so se kmalu začeli postavljati temeljni kamni nevrolingvističnega programiranja.
Nevrolingvistično programiranje (NLP) je uradno priznana metoda psihoterapije v Evropi in svetu, ki jo lahko psihiatri in klinični psihologi izberejo kot smer psihoterapije, za katero se lahko specializirajo.
NLP je celovit model komunikacije, ki je sestavljen iz sistema metod in tehnik, s katerimi lahko spremenimo svoje mišljenje, vedenje in doživljanje sveta, ki nas v dani situaciji podpirajo.
V strnjeni obliki povedano, NLP modeli opisujejo, kako ljudje zaznavamo svet, kako te zaznave notranje organiziramo, predelujemo, kako si ustvarjamo lastno realnost in se nanjo odzivamo s svojim vedenjem. Z NLP-jem lahko vsak posameznik za doseganje svojih ciljev pridobi potrebne notranje vire, s katerimi lahko nemogoče postane mogoče, lahko in elegantno. Z NLP-jem se lahko na primer naučimo hitrega navezovanja stikov z drugimi ali utrjevanja odnosov in v trenutku spremeniti slabo čustveno stanje v pozitivno. Z NLP-jem lahko učinkovito odstranjujemo najrazličnejše strahove, postavljamo jasne cilje, ki nas res motivirajo.
Ko bolje razumemo sebe in druge, nas to osebnostno bogati, ustvarja mir in strpnost v življenju.
Razlaga pojma »NEVRO LINGVISTIČNO PROGRAMIRANJE«:
NEVRO
Naš nevrološki proces – razumevanje delovanja naših možganov ter način, s katerim uporabljamo naše zaznave, preko katerih dojemamo svet okoli sebe
LINGVISTIČNO
Besede, ki jih uporabljamo – način uporabe jezika in besed ter kako to vpliva na nas in našo okolico
PROGRAMIRANJE
Naše vedenje – način, s katerim organiziramo naše ideje in dejanja, ki proizvajajo želene rezultate.
in
NEVRO = nevrološko – povezano z živčnim sistemom in možgani. To je naša povezava z našimi čutili, katerih zaznave so gradniki naše realnosti.
LINGVISTIČNO = jezik – opisuje vzorce in strukture procesov, ki potekajo v našem telesu. Jezik ni le govorjena beseda, so tudi občutki, govorica telesa in vse ostalo, s čimer komuniciramo navznoter in navzven.
PROGRAMIRANJE = proces učenja - temelji na zavestnem in ciljno usmerjenem ravnanju. Omogoči nam presegati obstoječa neželena ali omejujoča stanja. Razširja možnosti izbire mišljenja in ravnanja.
Nevrolingvistična psihoterapija je sistemsko imaginativna metoda psihoterapije z integrativno-kognitivnimi osnovami in čutilno-specifično usmeritvijo. Pozornost je predvsem na ciljih in notranjih virih klientov kot tudi na zaznavnih kanalih klienta, življenjskih metaforah in vzorcih odnosov.
Le ta sloni na petih teorijah, ki se med seboj dopolnjujejo, čeprav so nastale v različnih zgodovinskih obdobjih: teorija W. Jamesa o reprezentativnih sistemih čutne zaznave, ki so temelj predelave informacij in subjektivnega doživljanja; kibernetika teorije duha G. Batesona predvsem logične ravni učenja in nadaljnji razvoj njegovega dela s strani R. Diltsa; domneva osnovne ciljne usmeritve človeškega ravnanja – Pilbram, Galanter in Miller; transformacijska gramatika N. Chomskega in na tem temelju razviti modeli jezika, ki sta jih pod vplivom postulatov A. Korzybskega in Glaserfelda naprej razvijala R. Bandler in J. Grinder ter teorija domnevne eksistence avtonomnih delov osebnosti z zavednimi in nezavednimi procesnimi komponentami, ki so rezultat procesa modeliranja psihoterapevtske prakse F. Perlsa, V. Satirjeve in M. Ericksona. Nevrolingvistična psihoterapija je, za razliko od nekaterih drugih psihoterapij, usmerjena na sedanje stanje in na prihodnost. Tako je njen cilj spremljati in podpirati ljudi pri doseganju ekoloških ciljev okrevanja ter s pomočjo samospoštovanja notranje pozicionirati subjektivno dobre namene, tako da se lahko odpravijo stara osredotočenja na notranje in zunanje neproduktivno vedenje in naravnanost, ki so osnova za bolezenske simptome.